Sigiriya je skalna utrdba v osrednjem delu Šrilanke.
Sigiriya je postala svetovna dediščina na Unescovem seznamu v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Nahaja preko sto petdeset kilometrov severovzhodno od prestolnice ter velja za zgled kakovostne obnove tisočletje in pol stare stvaritve. Sigiriya je na skalni gmoti zgrajena utrjena palača ter njena okolica. Iz oddaljenega gledišča si je težko predstavljati površino vršnega dela. Napaka v predstavi se zgodi zaradi izkušenj s podobnimi vrhovi. V naravnem okolju bomo težko našli mesto, ki nudi takšno površino na vrhu vzpetine. Svoje so dodale človeške roke, preko katerih je Sigiriya postala palača kralja Kasyape. Kralj ni bil prvi, niti edini prebivalec na območju skalne gmote. Za svoje zavetišče so si skalno gmoto izbrali že prebivalci iz pradavnine. Jasni dokazi o obstoju življenja v prazgodovini se nudijo jamah in kamnitih zavetiščih. V njihovi bližini so si v tretjem stoletju pred našim štetjem Budistični menihi zgradili svoja skromna prebivališča. Predstavljajo najdlje živečo skupnost na tem območju, saj so na njem vztrajali do srednjega veka. Sigiriya obdobje kralja Kasyape se začne leta štiristo sedem in sedemdeset. V njegovem obdobju se na območju skalne gmote začne razkošna gradnja mesta in utrdbe. Sigiriya takrat pridobi utrjeno obrambo, palače in vrtove. V novejši zgodovini se Sigiriya zahodnemu človeku približa v tridesetih letih devetnajstega stoletja z obiskom majorja britanske armade. Arheološke aktivnosti se začnejo proti koncu devetnajstega stoletja, leta tisoč devetsto dvainosemdeset se z uvrstitvijo na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine začne preporod. Danes velja Sigiriya za kraj, ki ga ob obisku Šrilanke preprosto ne gre zamuditi. V ponudbah je praktično zimzelena destinacija, zaradi dostopnosti in razmeroma majhne oddaljenosti od prestolnice. Tisoče kilometrov oddaljen otok ob indijski podcelini pa tudi ne obiščemo vsak dan, zato velja obisk kar najbolje zapolniti z dogodki, doživetji, ogledi in drugimi aktivnostmi.
Sigiriya je združitev naravne znamenitosti z delom človeških rok ter človeškega uma.
Ni komentarjev:
Objavite komentar