Plezanje je atraktivno gibanje . Gibanje kot je hoja ali tek obvladamo vsi, plezanje pa je zaradi svoje zahtevnosti domena bistveno manjše populacije. Zato je tudi generalno manj razširjena oblika gibanja, vendar bolj atraktivna predvsem zaradi težje prehodnosti. Skozi čas se je plezanje razvijalo v različne smeri. Že naši davni predniki so plezali po raznih stenah in drugih težje prehodnih področjih, da bi bili varnejši ali si zagotovili dobrine na težje dostopnih področjih. Postopoma je človek napredoval, plezanje je bilo vse manj potrebno z namenom varnosti in preživetja. Vedno bolj je prehajala v ospredje njegova športna plat, torej premagovati neprehodne smeri. Gorništvo je osvajanje gora in gorskih predelov, do ciljev vrh gora pa ne vodijo vedno urejene poti. Zato je potrebno klasično planinsko pot ali stezo zamenjati z plezanjem po na videz neprehodnem terenu. Mnogim pa je plezanje tudi izziv priti na cilj po alternativni poti, torej ubrati svojo smer. Bolj kot je pionirska v različnih lastnostih, večji je izziv. Tako imamo različne plezalne smeri na vrhe, ki so sicer dosegljivi po klasični planinski poti. Nekaterim je preprosto užitek izbrati težko alternativo ter hkrati po potrebi doseči podvig, ki ga pred tem ni dosegel še nihče. Drugi se osredotočijo na plezanje, ter osvajajo vrhove na prav takšen način. Večinoma ali izključno, odvisno od številnih dejavnikov. Posebnost so ferate, ki predstavljajo bolj človeški in urejen način prehoda čez na videz neprehodno. Na njih je urejeno varovanje ter so na številne druge načine približane gibalnim sposobnostim večjega števila ljudi na takšnih površinah. Atraktivnost je v tem primeru rezervirana predvsem za razglede v prepadne doline ter gibanje na območju, ki je rezervirano zgolj za redke. Skalno plezanje je težja stopnja, še težja pa je njegova zimska različica plezanja po zaledenelih površinah. Plezanje je način gibanja, ki lahko preraste v zelo zanimivo športno aktivnost.
